Država se preveč zadolžuje in prelaga veliko breme na prihodnje generacije. V Velenju je v okviru obiska poslanske skupine potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali predsednik SDS Janez Janša, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, poslanec mag. Andrej Vizjak, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj in nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Tema javne tribune je bila: "Boj proti krizi je boj za nova delovna mesta".

 »Trenutna situacija v Sloveniji je izjemno težka« je uvodoma dejal vodja PS Jože Tanko, saj vlada zamuja z ukrepi. Dotaknil se je teme o gradnji tretje razvojne osi. Omenil je, da vlada predlaga črtanje te osi. Izrazil je prepričanje, da če bi vlada že uvedla pokrajine, nihče od pokrajinskih svetnikov ne bi glasoval proti in tako bi tudi tretja razvojna os ostala v načrtu.
Predsednik SDS Janez Janša je povedal, da so imeli veliko koristnih srečanj v Savinjsko-Šaleški regiji. Dejal je, da bo v letu 2010 značilna druga faza te krize, ki se bo kazala v večji brezposelnosti in umiranju podjetij. "Ob obisku so nas na gospodarski zbornici opozorili na s.p.-je, ki so podizvajalci predvsem v gradbeni dejavnosti in ki trenutno nimajo niti dela niti niso bili plačani za nazaj", je poudaril predsednik SDS. Janša je prepričan, da bi Slovenija lahko to krizo preživela drugače. Povedal je, da v Sloveniji ni propadla nobena finančna institucija ter da je finančno krizo Slovenija relativno dobro prešla. "Sledila je gospodarska, kjer je upadel BDP", je še dejal. Poudaril je, da so jih na obisku gospodarstveniki in podjetniki opozorili na težave, s katerimi se soočajo. Še posebej so izpostavili plačilno nedisciplino, ki pa je predvsem posledica pomanjkanja sredstev. Janša je prepričan, da so slovenske banke dobile v prvih glavnih ukrepih zadostne garancijske vzpodbude, sedaj pa ne podpirajo dovolj gospodarstva. Izpostavil je dejstvo, da se Slovenija enormno zadolžuje, saj so pretekli teden izdali za milijardo novih obveznic. "Od januarja lani je to že šesta milijarda", je opozoril. Prav tako je dejal, da naj bi konzorcij bank odobril kredit za 150 milijonov evrov za gradnjo športnega stadiona v Stožicah, pri čemer pa podjetja ne dobijo kreditov. Janša je prepričan, da stadion ne bi smel biti ključna prioriteta v času gospodarske krize. Glede zadolževanja je še dejal, da se veliko breme prenaša na prihodnje generacije, saj bodo tudi one morale plačevati ta dolg. Opozoril je, da se z zadolževanjem s takim tempom ne sme nadaljevati. Po njegovem bi bilo bolj smotrno del sredstev nameniti za izgradnjo infrastrukturnih projektov. Ob tem je spomnil na Poljsko, ki je edina država v Evropski uniji, ki se je izognila recesiji, pri čemer je del sredstev namenila ravno za infrastrukturo. Janša je povedal, da je izgradnja tretje razvojne osi pomembna, saj bodo tudi prihodnje generacije potrebovale infrastrukturo. Po njegovem je ta kriza samo dodaten razlog, da se pospeši gradnja tretje razvojne osi in poteza vlade, ki predlaga črtanje tretje razvojen osi, se mu ne zdi primerna.
"Novo delovno mesto je tisto, kar ima večkratni pozitivni učinek", je prepričan Janša. Dejal je, da signal, ki bo nakazal, da bo krize konec, bo zmanjšanje brezposelnosti. "Dokler bo število brezposelnih raslo, bo kriza tudi", je dejal predsednik SDS. Opozoril je, da manjkajo učinkoviti protikrizni ukrepi, »vlada je pripravila samo seznam, naredili pa niso ničesar«. »Dva tedna se že ukvarja z zamenjavo Brezigarjeve, kot da je to protikrizni ukrep«, je povedal Janša in se hkrati vprašal, če je še sploh kaj razuma v tej koaliciji. Kot je pojasnil predsednik SDS, eni grozijo z izstopom iz vlade, če ne bo Pahor zamenjal Brezigarjeve. »Nobeden pa ni zagrozil, da bo izstopil, če se bo število brezposelnih povečevalo«, je še poudaril in dodal, »zamenjavo Brezigarjeve pa opravičujejo s tem, ker je zahtevala, da se neka stvar razišče«. Janša je še dejal, da je velik problem v tej vladi s prioritetami. »Veliko se govori o teh aferah, ljudje pa manj vidijo gospodarsko krizo«, je poudaril. Dodal je še, »če se to stanje ne neha, potem bodo rezultati konec leta 2010 še slabši kot konec leta 2009«.
Dr. Romana Jordan Cizelj je v uvodnem nagovoru opomnila, da je o ukrepih proti krizi, ki so bili s strani EU že priporočeni državam članicam, govorila že pred letom dni. » Do danes Slovenija od teh ukrepov ni uvedla nobenega." Je dejala. Mediji zgolj poročajo o aferah, bolj malo pa vemo o ukrepih za izboljšanje kakovosti življenja ali za povečanje števila delovnih mest." Poudarila je, da je trenutno najpomembnejša razvojna strategija EU do leta 2020, vsaka država članica pa mora pripraviti svojo strategijo za uresničevanje teh ciljev, kot so dvig zaposlenosti prebivalcev, dvig nivoja financiranja znanosti in raziskav, zmanjšanje revščine, dvig nivoja mladih, ki končajo šolanje učinkovita raba energije, zvišanje deleža obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov. Za dosego teh ciljev se že oblikujejo pobude kot so inovacije, mladi in mobilnost, evropski program za digitalno tehnologijo in gospodarno izkoriščanje virov. Tudi na področju obnovljivih virov energije se spodbuja uporabo vetra, sonca, biomase, jedrske energije, biocelic, ogljika. Poslanka je na koncu izrazila zaskrbljenost, ker v veliko projektov na tem področju Evropa že vlaga, le Slovenije ni med njimi. Kot glavni razlog za to je navedla neobveščenost ljudi. "Te priložnosti, ki jih oblikujemo na evropskem nivoju, so priložnosti le, če jih ljudje lahko izkoristijo. Odgovornost politike pa, da pripravi pogoje za to, predvsem pa je pomembno obveščanje ljudi."
Nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je na kratko orisala gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja Slovenija. »Ljudje izgubljajo delovna mesta, ne vedo kam, kako, ali se bo sploh kaj spremenilo«, je dejala. Opozorila je, da gradimo stadion, nimamo pa onkološkega inštituta v Mariboru. »O kakovosti življenja se danes več ne misli«, je povedala Mazej Kukovičeva. Opozorila je tudi na to, da želijo z novo zdravstveno reformo mladim materam odvzeti prvi plačan dan bolniške za otroke. »To je moralno vprašanje naše družbe«, je prepričana Mazej Kukovičeva. Pojasnila je, da smo v kakovosti življenja vrednot te družbe padli tako globoko, da se sploh ne zavedamo. Opozorila je še na to, da se veliko mladih odpravi na delo v tujino in se od tam ne vrača, saj od daleč izgleda, kot da naša država razpada.
Poslanec in nekdanji gospodarski minister mag. Andrej Vizjak je podal nekaj dejstev o vladni izhodni strategiji in protikriznem paketu,  ki ga je predlagala SDS. Poudaril je, da je nekaj stičnih točk, vendar so tudi pomembne razlike. Problem, ki ga je izpostavil je, da se je javni dolg povečal za dvakrat, odkar je na oblasti Pahorjeva vlada. »Izhodna strategija sicer predvideva neko umirjanje, vendar oni nominalno omejujejo odhodke države, ne glede na ustvarjeno«, je razložil mag.Vizjak in dodal, »mi predlagamo, da se odhodki omejijo na ustvarjeno«. Mag. Vizjak je opozoril še na to, da si vlada prizadeva za zmanjševanje zaposlenih v javni upravi, hkrati pa se vsaki dan ustanavljajo neke agencije. Meni, da so ključni ukrepi za razbremenitev podjetij davčna razbremenitev, stimuliranje podjetij za razvoj in razbremenitev administrativnega poslovanja. Ključno se mu zdi tudi pospešitev raznih projektov, tako infrastrukturnih, energetskih kot informacijskih. »Vlada nam očita, da predlagamo ukrepe, ki bi ogromno stali, vendar pri tem ne upoštevajo, da bi naši ukrepi prinesli nova delovna mesta, kar posledično pomeni več pobranega davka, saj bi ljudje več trošili«, je razložil mag. Vizjak. Dotaknil se je tudi izgradnje bloka 6 v TEŠ. Dejal je, da je bil to eden izmed prioritetnih projektov prejšnje vlade, vendar je bil takrat vreden 600 milijonov evrov, zdaj pa je investicija ocenjena na 1,1 milijardo evrov. Kot je pojasnil, je bil že prej predviden zasebni soinvestitor, saj bi na tak način razbremenili javna sredstva za to investicijo. Težava, ki jo danes vidi mag. Vizjak, je v načinu financiranja tega projekta.