Rešili smo se Zakona o malem delu, zdaj se moramo še sedanje Vlade RS!

Volilni upravičenci smo spet zavrnili škodljiv poskus sedanje nesposobne Vlade RS in ob tem sem se odločil, da opišem svoj pogled na potek hinavskega vsiljevanja Zakona o malem delu in navedel tudi nekaj razlogov, zaradi katerih menim, da je odstop sedanje Vlade RS nujen.

 
Pri demonstracijah maja lani, na katerih nas je nasprotovalo okoli 8.000, so sodelovali najhujši izdajalci, ki so pod krinko demonstrantov (tudi z napisi, npr. "tu smo, da nam odpade pouk"), poskušali odvračati pozornost od pogovora o razlogih proti malemu delu.Uspelo jim je šele z obmetavanjem parlamenta, saj so k temu spodbudili jezne udeležence (bilo jih je približno 50), dokler niso skupaj naredili scene.

S tem, kar se je dogajalo, se nisem nikakor strinjal, zato sem jim z megafonom na meter razdalje dopovedoval, da delajo škodo sami sebi. Takrat seveda nisem vedel, da je takšen terorizem njihov glavni namen prihoda. Kamenje so metali čez mene, mi začeli groziti in poklical sem policijo. V kratkem pogovoru mi je kljub hrupu uspelo sporočiti, da naj si priskrbijo okrepitve, ker so bili prisotni policisti očitno nemočni. Tudi varnostna ograja bi bila lahko še nekaj metrov dlje od stavbe in tako granitne kocke ne bi dosegle pročelja, ki so ga uspeli uničiti.

Danes vsi vemo, kako so na koncu vse nas mediji popljuvali, čeprav nas je 7950 nasprotovalo popolnoma mirno. Dijaki in študenti smo prejeli etiketo naivnih vandalov in tako je bil cilj podpornikov ZMD dosežen. Bolj kot so nas žalili mediji, bolj so ljudje podpirali ta zakon.

 
Pa vseeno ni šlo vse po načrtu. Začeli so se namreč zbirati podpisi za včerajšnji referendum, kar pa je bilo predlagatelje zakona očitno še kako strah, saj se je poskušalo na vsak način otežiti podporo referendumu.
Najprej je bilo treba dobiti obrazec, ga podpisati in overiti na upravni enoti, ter ga prinesti nazaj do organizatorjev zbiranja podpisov.

Sam sem to naredil in očitno nas je bilo kljub takšnemu nepotrebnemu postopku dovolj, da jim ni uspelo.

 
Zakaj sem sploh nasprotoval malemu delu?

Ker menim, da je bil predlagani zakon kot reševanje te problematike korak naprej, hkrati pa deset korakov nazaj.
Malo delo bi lahko opravljali dijaki, študenti, brezposelni, upokojenci in tujci. Vsi mi bi čakali na napotnico v isti vrsti in konkurirali eden drugemu, ne glede na izobrazbo. Kratkoročno mene to niti ne bi motilo. Kaj pa potem, ko bi študiral ali pa v primeru, da bi ostal brez službe? Pred nami so se delavci leta borili za osnovne pravice, na primer do malice, kritja prevoznih stroškov, odpravnine, regresa, porodniškega dopusta.

V tem predlogu pa tega ni bilo in tu se bi predvsem ženskam ter nefleksibilnim študentom, priložnost do dela še oddaljila.
Na veliko so se šopirili, kako se bo delo štelo v pokojninsko dobo. Štelo bi se 40 minut za 60 minut dela, kar pomeni, da bi za leto delovne dobe potreboval 3.132 ur ali skoraj pet let, saj bi lahko delal samo 720 ur letno.

V okviru te omejitve bi, če bi bil plačan 4 EUR bruto na uro, v letu dni zaslužil 2880 EUR. Je ta znesek za študenta v Ljubljani, ali pa za brezposelno osebo za celo leto dovolj? Menim da ne, v naši državi že ne. Obljubljali so tudi višje štipendije, saj naj bi se sredstva zanje črpala iz malega dela. Malo delo pa ne preprečuje dela na črno, torej bi država jemala od tam, kjer denar niti ni zagotovljen. Nadzorni organ, Inšpektorat RS za delo, je namreč v letu 2008 odkril celih 20 primerov dela brez, oziroma s tujo napotnico. Ukinile bi se štipendije vsem mladoletnim v Republiki Sloveniji. Nas moteče, razne študentske, dijaške klube in organizacije, bi s tem zakonom utišali tako, da bi nam sredstva zmanjšali za 70%.

Pa jim ni uspelo.

 
Torej, kako naj še sploh verjamemo Pahorjevi vladi?

Državni dolg je povečala za 4 milijarde EUR oziroma za 56%.

Gospodarska rast se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 7,8%, brezposelnost pa se bo do konca tega leta približala številki 130.000.

In še slabše je, ker to niso najnovejši podatki.

Zato se nihče ne čudi, da sedanjo vlado podpira le 30%, po nekaterih javnomnenjskih raziskavah pa samo še 20% ljudi.
In še to so po vsej verjetnosti tisti, ki imajo od te vlade kakšne ultra koristi.
 
Razlogov za nezaupnico premierju in njegovi ekipi je očitno več kot dovolj, kar smo tudi včeraj na volišču še enkrat jasno in odločno pokazali.

Zato menim, da bi se morala sedanja vlada v najkrajšem možnem času posloviti in ponuditi priložnost tistim, ki bi rešili, kar se rešiti sploh še da.

Jernej Gassper