" V Gospodarskem forumu SDS se zavedamo pomembnosti gospodarskega temelja družbe ", je na konferenci z naslovom " Obvladovanje gospodarske krize " uvodoma poudarila predsednica gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič.

Zofija Mazej Kukovič je spregovorila o potrebah podjetij. Kot je dejala, ta potrebujejo relevantne informacije, finančne vzvode, nove trge, fleksibilnost trga delovne sile, izobraževalni sistem za kadre, nove razvojne pr ograme, povezavo z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami, dobro infrastrukturo in inovativno okolje.

O učinkovitosti vladnih ukrepov je spregovoril nekdanji minister za gospodarstvo in parlamentarni govornik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Vizjak in predstavil nekatere alternative. Kot je dejal, se je Slovenija v mandatu vlade Janeza Janše približala 90 odstotkom razvitosti povprečja Evropske unije, zmanjševal se je javni dolg, nižal se je delež javne porabe v BDP, leta 2008 je bila zabeležena rekordno nizka brezposelnost, leta 2007 je bil prvič celo javno finančni presežek. Na podlagi tega meni, da je imela vlada Boruta Pahorja precej zalog za boljši spopad s krizo. Kot je poudaril, je vlada Janeza Janše vladi Boruta Pahorja pustila paket predlogov ukrepov za učinkovitejši spopad s krizo, a je vlada nato sprejela le dva – zakon o bančništvu in zakon o javnih financah. Dotaknil se je tudi zakona o jamstveni shemi, ki ga je vlada obravnavala šele sredi pomladi, kar je bilo po njegovih besedah nekaj mesecev prepozno, saj so drugod že merili učinke tega ukrepa. Poleg tega je prepričan, da jamstvena shema ni omilila kreditnega krča, posojila iz tega naslova pa so draga in zahtevajo vel iko birokracije.

Predsednik uprave UniCredit Bank dr. France Arhar je na praktičen način predstavil stanje v bančnem sektorju in možnosti financiranja. Kot je dejal, je povsod interes gospodarska rast, generator le-te so investicije, do katerih se pride s krediti in lastnim denarjem.

Nekdanji minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar je spregovoril o pridobivanju evropskih sredstev. Kot je dejal, je Slovenija v tekoči finančni perspektivi izpogajala nekaj več kot 5 milijard sredstev, od katerih je 900 milijonov namenjenih kmetijstvu, ostalo pa področju kohezijske politike. Poudaril je, da obstaja veliko verjetnost izgube večjega dela evropskih sredstev, če projekti, ki so v načrtu za naslednje leto, ne bodo pravočasno umeščeni v prostor.

Dr. Stanko Strmčnik iz Inštituta Jožefa Stefana je na praktičnih primerih predstavil mnogo zanimivih inovacij na področjih okolja, varnosti, jedrske tehnologije, robotike, trajnostnega razvoja in drugih področij. Prepričan je, da je potrebno doseči nacionalni konsenz, da je tehnološko prestrukturiranje gospodarstva ključna prioriteta za preživetje.

Sledila je predstavitev mnogih podjetij in njihovih dobrih praks, v okviru katerih so lahko slušatelji zabeležili mnogo novih idej za izboljšanje podjetniških rezultatov.

V drugem delu konference je predsednik Odbora za javno upravo dr. Gregor Virant predstavil nekaj pogledov na delovanje javnega sektorja. Kot je povedal, je bil s t.i. plačno reformo dosežen enoten, pregleden in urejen sistem ter odpravljena določena plačna nesorazmerja. Strinja se, da so nastale nekatere težave, vendar so te po njegovem mnenju rezultat napak v implementaciji plačnega sistema. Velik problem pa je po njegovih besedah nastal z intervencijo vlade Boruta Pahorja v sodniške plače. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno v strukturi plače dvigovati delež, ki je odvisen od delovne uspešnosti, prav tako je izpostavil, da je sedaj napočil čas, da se usmerimo v vprašanje, kako do boljših storitev javnega sektorja.

Predsednik uprave KD Skladi dr. Peter Groznik je spregovoril o vzrokih in posledicah finančne krize, ki se je začela na trgu nepremičnin ter o napovedih za prihodnje leto. Poudaril je, da bi morale biti vlade majhnih in odprtih držav, ki z lastno porabo ne morejo bistveno stimulirati gospodarske aktivnosti, fiskalno bolj zadržane.

Mag. Pogačnik je izrazil prepričanje, da je potrebno vzpostaviti ugodno okolje za delovanje podjetij. Dejal je, da pogreša direktne ukrepe za zagon gospodarstva. Po njegovem mnenju je nujno potrebno uskladiti zakonodajo, pri čemer je izpostavi problematiko plačilne discipline. Velik pomen daje internacionalizaciji podjetij in gospodarski diplomaciji.

Katarina Langus je predstavila pomen Britansko-Albanske zbornice za Slovenijo. Kot je dejala, med glavne dejavnosti zbornice sodi tudi ta, da pomagajo podjetjem vstopiti na albanski trg. Strinjala se je z idejo predhodnice, da morajo konkurenčna podjetja na tretjih trgih delovati skupaj.

Razpravo je zaključila Desanka Goličnik, ki je predstavila vlogo Slovenske zbornice v Italiji. Ta je bila po njenih besedah ustanovljena z namenom promocije Slovenije, razvoja odnosov in povečanja trgovinske in industrijske izmenjave med Slovenijo in Italijo. »Trgovina povezuje prijateljstvo med narodi,« je sklenila predsednica Slovenske zbornice v Italiji.